go tšea diswantšho o le godimo — Sesotho sa Leboa

Tshepetšo ya go tšea diswantšho tša bogodimo bja Lefase go tšwa bokagodimong bjo bo itšego godimo ga bokagodimo. Seswantšho sa moyeng ke seswantšho sa kgole sa temogo sa karolo ya bokagodimo bja Lefase seo se tšweletšago ke khamera ye e tšeago seswantšho (senepe) go tšwa sefofaneng. Ke sebopego sa kgale sa diswantšho tša temogo tša kgole tša bokagodimo bja lefase. Diswantšho tša moyeng tša mathomo di tšerwe mengwaga ye e ka bago 250 ya go feta ka dikhamera tše di bego di nameditšwe dipalune tša moyeng. La mathomo e be e šomišetšwa go bea mašole leihlo Ntweng ya Bana ba thari ya Amerika (1861–1864). Mokgwa wa go swana wa go bea mašole leihlo o be o šomišwa ke madira a Brithani nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Tokologo (goba ye e bitšwa “Ntwa ya Maamerika le Maisimane”) tšeo nakong yeo e bego e le Direpabliki tša Transvaal le Orange Free State (go Afrika Borwa ya lehono) ka 1899–1902. Ge difofane di be di agwa, di dirišitšwe le semeetseng go tšea diswantšho go tšwa boemong bja godimo go feta fa dipalune di kago fihla gomme dikarolo tše kgolo tša bokagodimo bja Lefase bo be bo tšwelela seswantšhong se sengwe le se sengwe. Go na le mehuta ya go fapanafapana ya diswantšho tša moyeng, bjalo ka obliki, tša go ema thwii, diswantšho tša bogodimo bja godimodimo le tša bogodimo bja tlase le dikopanyo tša go fapanafapana tše di boletšwego pejana. Diswantšho tše di tsebegago kudu ebile di dirišwa kudu ke molokoloko wa diswantšo tša semmušo tša go ema thwii tšeo di gatišitšwego dinageng tše ntši (go akaretšwa Afrika Borwa) gomme di be di humanwa mahala le go dirišetšwa merero ya go fapanafapana. Tshekatsheko ya seswantšho sa moyeng e bile thekniki ya mahlale ya go raragana, gomme ge boemo bja godimo, difofane tša go efoga rada di ile tša tšweletšwa, di be di aba setlabakelo se se sa thibelegego sa go tšea diswantšho boemong bja godimo kudu bja lefelo le “le sa emago gabotse”. Diswantšho go tšwa go “difofane tša go hlola” le difofane tša sebjalebjale, tša boemo bja godimodimo, tša go se nyake batho (di bitšwago “didrone”) di bakile tlhabollo ya dithekniki tša tshekatsheko ya go hlakahlakana le go feta go laetša le go lemoga dilo ka moka go bokagodimo kampeng ya lenaba. Diswantšho tša go tlwaelega tša khamera di ile tša tšeelwa legato ke tlhabollo ya dithekniki tša diswantšho tša go raragana, eupša ge go hlokagala, diswantšho tša moyeng tša go tlwaelega di sa šomišwa mo go nabilego, bjalo ka ge go dirilwe ke CIA (Etšentshi ya Bogare ya Dinyakišišo ya USA) diphuruphutšong tša bona tša Osama Bin Laden go fihlela go hlokofaleng ga gagwe ka 2012.