dinaga tše di hlabologago — Sesotho sa Leboa

Dinaga (dinaga) tše gabjale di sego tša fihlelela maemo a a swanago a lehumo, a intasteri le go phela gabotse ga batho tše di emelago dinaga (dinaga) tše di hlabologilego tša Bodikela bja Yuropa, Leboa la Amerika, Japan, Australia le palo ya dinaga dileteng tše dingwe. Lereo le le tšwa mafelelong a bo1970 le mathomong a bo1980 ge le be le šomišwa fela go ekonomi go hlaloša boemo bja intasteri ya naga. Palomoka ya tšhelete ya ditšweletšwa tša setšhaba (GNP) le palomoka ya ditšweletšwa le ditirelo tša naga (GDP) mathomong di be di šomišwa go ka farologantšha magareng ga dinaga tše di hlabologilego (“tša go huma”) le tše di hlabologago (“tša go diila”). Mehleng ye, ditekanyo tša go phela gabotse ga batho di elwa hloko go ka hlaloša boemo bja tlhabollo bja naga. Ditekanyo bjalo ka tšhupane ya tlhabollo ya batho (bona “tlhabollo”), ga bjale di a šomišwa go hlaloša boemo bja tlhabollo ya naga. Dinaga tša Afrika le dinaga tše mmalwa kua Asia le Borwa bja Amerika ke dinaga tše di hlabologago. Dinaga tše di na le diHDI tša tlase, palo ye kgolo ya batho ba go ba le phepompe, palo ya godimo ya mahu a masea, maemo a tlase a thuto, palo ye kgolo ya batho ba go se kgone go bala le go ngwala, le letseno la tlase la motho mang le mang ka nageng. Boemo bja tlhabollo bja naga ke kgopolo ya papetšo (bona “tlhabollo”) gomme Afrika Borwa ke mohlala wa go fapana le seo. Ge e bapetšwa le dinaga tše ntši tša Afrika, Afrika Borwa e ka tšwelela go ba ye e “hlabologilego” ka gobane e na le ekonomi ye kgolo mo Afrika, letseno la godimo la motho mang le mang ka nageng, boemo bja godimo bja go bala le go ngwala, le nako ya go phela ya godimo go feta dinaga tše ntši tša Afrika, mola gape e na le palo ya tlase ya mahu a masea le palo ya tlase ya tlala go feta dinaga tše ntši tša Afrika. Eupša, ge Afrika Borwa e bapetšwa le dinaga tša go hlabologa bjalo ka dinaga tša Bodikela bja Yuropa, Japan, Canada le USA, go molalelng go bona gore Afrika Borwa ke naga ye e hlabologago ka dipharogantšho tše di itšego tša naga ye e sa fotogago go ba naga ye e hlabologilego (bona “dinaga tše di fetogago”).