kamogelo ya setšo — Sesotho sa Leboa

Kamogelo ya boithaopo ya dikarolo tše di itšego goba elemente ye e itšego ya setšo ya sehlopha se tee sa batho ke batho ba setšo se sengwe. Dipapadi e bile gape e sa le tšhušumetšo ye maatla ya kamogelo ya setšo. Kamogelo ya kgwele ya maoto (kgwele ya dinao) bjalo ka papadi ye bohlokwa dinageng tše ntši tša Afrika ke mohlala wo mobotse wa kamogelo ya setšo. Le ge e šita batho ba Afrika bao ba bolokilego bontši goba bogolo bja dimelo tša ditšo tša bona tša Afrika, ba kgethile kgwele ya maoto bjalo ka papadi ya bona ya mmamoratwa. Kamogelo ya lefase ka bophara ya karate go tšwa Bohlabela bja Asia, mosako go tšwa Afrika, le dithekniki tša thibelo tša kgale go tšwa Bodikela bja Europa (mohl., karate, Kung Fu, tai chi ch’uan, kgati [molamo] le ntwa ya banamedi ba dipere) bjalo ka dipopego tša go tuma tša dipapadi dikarolong tše ntši tša lefase ke mehlala ya dipapadi tša kamogelo. Polelo ke sebetša se bohlokwa sa setšo sefe goba sefe. Batho ga ba fetoše polelo ya bona semeetseng ka ye nngwe, eupša ba amogela polelo ye nngwe bjalo ka Seisimane goba Sefora bjalo ka leleme la bobedi goba la boraro ka gobane a ke maleme a boditšhabatšhaba a kgwebo goba mahlale. Kgale Krisemose e be e le moletlo wa setšo wo bohlokwa go Bakriste ba Yuropa le Amerika, eupša lehono o ketekwa ke ditšhaba tšeo e sego Bakriste, le ge go le bjalo ka tsela ye e fapanego. Setšo sa Amerika se a kgahliša kudu go dimilione tša batho lefaseng ka bophara. Halloween ka karolo ya setšo sa Amerika gomme ga e amane felo le ditšo tša Afrika Borwa, eupša matšatšing a lehono baswa ba bantši ba dihlopha ka moka tša morafe ka Afrika Borwa di keteka Halloween. Dipokate tša Denim di be di le karolo ya setšo sa Amerika, eupša bjale di amogetšwe bjalo ka moaparo wa go tlwaelega wa dihlopha tše ntši dikarolong tše ntši tša lefase. Lefaseng ka bophara, kamogelo ya setšo e diragala ka lebelo le le oketšago la godimo. Ke poelo ya kamano ye e oketšegago gare ga batho ba go fapanafapana. Bjalo ka ge tiro ya dilo go ba tša lefase ka bophara (bona “tiro ya dilo go ba tša lefase ka bophara”) e fetolela lefase go ba le le bitšwago motse wa lefase ka bophara, phetošo ya setšo e gola ka lebelo. Go na le matšhogo a gore ditšo tše dingwe tša setlogo di ka nyamalala sa ruri ge batho lefaseng ka bophara “e e ba Maamerika”. Phetošo ya setšo ga e ya swanela go gakantšhwa le kgomarelo ya mekgwa ya boitshwaro ya setšo se sengwe yeo e sego tshepetšo ya boithaopo. Ka nako ya boimperiale, batho ba dinaga tša koloni ba be ba gapeletšwa go gomarela leleme la ditšhaba tša koloni. Morago ga Ntwa ya Maisimane le Maburu (1889 – 1902) ka Afrika Borwa, Seburu se ile sa iletšwa gomme Seisimane ya ba leleme le le noši la go ruta. Nakong ya kgatelelo ka Afrika Borwa, Seburu le Seisimane e be e le fela maleme a nnoši a go ruta, mola tšhomišo ya maleme a Afrika thutong a be a gateletšwe. Nakong ya pušo ya Nazi ya 1933 go ya go 1945 dipuku, dithaloko le mmino tše di itšego di be di iletšwa ka Germany. Go be go no ba bjalo ka USSR le Afrika Borwa ka bo1970 le 1980. Mehlala ye mengwe ye mentši ya phetošo ya setšo le kgomarelo ya mekgwa ya boitshwaro ya setšo se sengwe a ka bolelwa, gomme o ka lemoga ye mentši go tšwa bophelong bja gago. Nagana ka inthanete le dineteweke tša leago bjalo ka mabaka a phetošo ya setšo bophelong bja gago. (Bona “seabe sa pontšho”.)