setšhaba sa lefelo — Sesotho sa Leboa

Sehlopha sa batho seo se abelanago selo sa go swana seo se ba kgokaganyago goba go ba fa boikwelo bja go ba karolo ya batho ba bangwe le/goba karolo ya lefelo le le itšego. Ka pono ya thutafase, sekgoba se se abaganwago goba lefelo le le itšego ke senyakwa sa go ka laetša setšhaba sa lefelo. Dihlopha tša batho tše di nago le morero wa go swana, bjalo ka tokelo ya go ba le sethunya goba batho ba ba phelago ka HIV, ba hloma dihlopha tša kgahlego, e se ditšhaba; ga go na tlamo ya sekgoba ye e “tlemago” batho ba. Le ge go le bjalo, setšhaba sa lefelo se abelana lehlaodi la sekgoba le tee, e lego go ikwa ba le ba lefelo le le itšego, le – go bona – lefelo leo le na le boikwelo bjo bo itšego bja go ba lefelo. Batho ba dula, goba go šoma, goba ba tšwa lefelong le le kago hlalošwa leo le ba kgokaganyago go ba setšhaba sa kgauswi goba seo e sego sa kgauswi. Bana ba batho ba ba dulago lefelong le le itšego ba tsena dikolo tše tee, setšhaba ka moka se reka mabenkeleng a tee, ba etelana magaeng a bona, ba ya kerekeng e tee, ba tsebana kudu, le go thekgana dinakong tše boima. Batho bao ba goletšego setšhabeng sa lefelo leo, ba ka huduga go yo dula lefelong le lengwe, eupša ba boloka boikwelo bja go ba ba lefelo le ba goletšeng go lona. Se se direga go bahumi le badiidi, go ba go huma le dinala gape le go bahloki. Batho le mafelo ba bopa kamano ye thata yeo e ka se thubegego, ešita le ge batho ba huduga le mafelo a fedišwa. Ka Afrika Borwa go na le mehlala ye e kwešago pelo bohloko ya ditšhaba tša lefelo tšeo di arogantšwego ke dipolitiki tša nako ya mmušo ya Kgethollo, gomme mafelo a ba neng ba dula go wona a ile a fedišwa ka kantakanta. District Six kua Cape Town, Sophia Town le Triomf kua Johannesburg, le Lady Selbourne kua Pretoria ke mehlala ya nako ye e fetilego. Mehlala ya gabjale ya ditšhaba tša lefelo tše di tlwaelegilego e hwetšwa kua Diepsloot ka leboa la Johannesburg, Cross Roads le Gugulethu kgauswi le Cape Town, Mandela City kgauswi le Pretoria, le ye mengwe ye mentši. Ditšhaba tša lefelo ga di a swanela go hlabollwa gomme go na le ditšhaba tše ntši tša dinaga magaeng tše di laetšago boikwelo bjo bo swanago tša go ba tša mafelo le batho. Ditšhaba tša Kwadlangezwa, Nkandla, Mier, Elim le Pniel ke mehlala ye mebotse. Kgopolo ya setšhaba sa lefelo sa kgauswi, se se tiilego e gwerana le lefelo le batho, e direga gohle lefaseng. Kua USA “the hoods” le “the Projects” ke mehlala ya go tlwaelega ya ditšhaba tša lefelo tša boiphedišo, mola Island le Long Island di emela ditšhaba tša lefelo tša go huma le dinala. Batho ba ba dulago mekhukhung le ditoropong tša mekutwana tša Kolkota (yeo e bego e le Culcutta) le Mumbai (yeo e bego e le Bombay) ba bopa ditšhaba tša lefelo tše maatla kudu, tša go ikgetha gomme bao ba dulago mekhukhung (ditoropo tša mekutwana) ya Rio de Janeiro gantši ga ba kgotlelele bašele.