phetogo ya temo — Sesotho sa Leboa

Diphetogo tša go fapanafapana temong ya naga le mekgwa ya tirišo ya naga di diragatše ditshepetšong ka moka tša tšweletšo ya dijo dikarolong ka moka tša lefase mengwageng ye mmalwa ya dikete ya go feta. Diphetogo tše kgolo gape tša khuetšo ye kgolo e bile tše di bitšwago phetogo ya temo tša mengwaga ye e ka bago 10 000 go ya go 12 000 ya go feta ge batho ba tlogela maphelelo a bona a go ralala le naga gomme ba thoma go dula mafelong a a rilego moo ba ilego ba swanela ke go tšweletša dijo tša bona ka moka ka bobona gomme dijo tše di šalago di ka rekišetšwa dihlopha tša batho ba baagelane. Ke moo temo ya nnete e thomilego gona. Batho ba ile ba ithuta go tšweletša dibjalo ngwaga ka ngwaga lefelong le tee le go hlabolla mekgwa ya go ruwa diphoofolo le tšwetšopele ya go lema dibjalo. Phetogo ya bobedi ya khuetšo ye kgolo ya temo e diragetše nakong ya se se bitšwago “puno e kgolo” ngwageng wa 1950 ge tswadišo ya mahlale goba ditswadišo tša diphoofolo tše di kgethilwego le mehuta ya korong, reise le lehea di tsebagatšwa go oketša tšweletšo ya dijo. Mehuta ye ya go fapanafapana ya mabele e okeditše kudu tšweletšo ya dijo tša lefase (bona “polokego ya dijo”). Mehuta ye meswa e sa tswadišwa gomme taolo ya diji e tšwela pele le go hlabologa. Le ge go le bjalo, ditšhaba tše dingwe dinageng tše di rilego di itemogela ka go tšwela pela kudu goba ga nnyane tlala goba go ba kgauswi le tlala (bona “go ba kotsing”). Dileteng tše ntši diphetogo tša temo ka sebopego sa go ka fetošetša ka mo go feletšego mehuta ya go fapanafapana ya temo le tšweletšo e diragetše goba e ya diragala. Dileteng tše dingwe tša Zambia, temo ya lehea e tšeelwa legato ke temo ya khothone ye e lego sebjalo sa go ba le tšhelete ye ntši, gomme dileteng tše dingwe tša Afika Borwa temo ya go rua diphoofolo tša lešoka e tšeela legato temo ya go rua dikgomo. Mabakeng a mantši, mehuta ye e rilego ya diphoofolo ga e ture go e rua go e na le dikgomo gomme ka gobane lefapha la temo ka Afrika Borwa ga le sa fiwa tšhelete ke mmušo bjalo ka ge go dirwa ka USA le dinageng tša Kopano ya Yuropa, balemi ba bantši ba Afrika Borwa ba tlogela temo ya dibjalo go ya go temo ya go rua diphoofolo le temo ya go rua diphoofolo tša lešoka. Temo ya go rua dimpšhe e tšeetše legato kudu goba gannyane temo ya go rua dinku dikarolong tša selete sa Klein Karoo. Gore diphetogo tše di atlegile ga kaakang go tla bonagala fela mengwageng ye mmalwa ye e tlago go tloga gabjale, gomme ka nako ye ya go ngwala, ditlamorago tša diphetogo tše tša temo ke tše di ka se akanyetšwego.