mafelo a poloko — Sesotho sa Leboa

Mafelo a tlhago goba a go dirwa ke batho ao a nago le dikhwalithi tše di itšego tšeo di dirago gore a be bohlokwa kudu goba a go ikgetha moo e lego gore a swanetše go šireletšwa go meloko ya ka moso. Mafelo a tlhago ao a swanelago go šireletšwa a akaretša dithaba tša go fapanafapana, mehlaka, mabopo, dithokgwa, mafelo a bjang, dinoka, mafelo a a nago le difosili, mafelo a a tletšego diphoofolo tša lešoka, mafelo moo diphoofolo tše di itšego di tswalelago gona, bjalobjalo. Mafelo a go dirwa ke batho a akaretša mafelo a go fapanafapana a ditoropong, mafelo a bodulo a histori, mafelo ao a nago le dilo tša akheolotši, le a mangwe a mantši. Mafelo ao a sa dirwago ke motho ka mo go feletšego, bjalo ka mafelo a go lwelwago go ona a bohlokwa le mabitla, a akaretšwa lenaneong la mafelo a poloko. Dinaga ka moka di na le molao wa tšona wa poloko, eupša mafelo a a itšego a poloko a šireletšwa ke melao ya boditšhabatšhaba (bjalo ka Molao wa Boditšhabatšhaba wa Lewatle) ka tlase ga thekgo ya Dietšente tša go fapanafapana tša Kopano ya Ditšhaba (UN) bjalo ka UNESCO. Tumelelo go le tlhabollo mafelong a mangwe a poloko ga di a dumelelwa, eupša go a mangwe tumelelo le tlhabollo di beilwe fela ka tlase ga melao le melawana ye e rilego. Antatika ke mohlala tabeng ye. Kontinente ka moka le diraka tša lehlwa tše di e dikologilego, ke lefelo la poloko, le le bušwago ke UN ka tlase ga Kwano ya Boditšhabatšhaba ya Atlantika. Tumelelo ke ye e laolwago kudu. Ga go diphoofolo goba dimela tše di tlwaelegilego tše di dumeletšwego. Le ge go le bjalo tlhabollo ye e itšego e dumeletšwe ka tlase ga melao ye e tiilego gomme ke fela mafelo a dinyakišišo a thutamahlale ya kgonthe ao a dumeletšwego. Afrika Borwa ke ye nngwe ya dinaga tše mmalwa lefaseng ye e nago le lefelo la dinyakišišo (le bitšwago SANAE go tloga morago ka ngwaga wa 1958) kua Antatika. Le ge go le bjalo, melao le melawana ya taolo ya tikologo ya Afrika Borwa ga e šome go Antarctica, moo go šomago fela melao ya Kwano ya Boditšhabatšhaba ya Atlantika (bona “mehlaka”).