isoline, mothaladi wa isometriki — Sesotho sa Leboa

Mothaladi wo o thadilwego mmepeng go kopanya mafelo a ditekanetšo tša go lekana a selo se se fetogago lefelong le le itšego la go ithuta. Kgopolo ye bohlokwa ke gore mafelo ka moka mothalading a na le tekanetšo ya go swana go selo sa go fetoga se se itšego. Bophagamo (bogodimo godimo ga boemo bja lewatle) bo ka ba selo se se fetogang seo se kago hlalošwa. Ga go na lefelo bokagodimong bja Lefase leo le lego phaphathi bjalo ka bogodimo bja tafola; ešita le “mafelo a phaphathi” bokagodimong (bjalo ka Springbokvlakte mollwaneng wa diprofense tša Gauteng le Limpopo) ao a bonalago a le a papetla le go ba phaphathi ka go fetišiša, ga se a phaphathi gomme mafelo a mangwe (ditikologo) a godimo ga boemo bja lewatle go feta a mangwe, le ge e le gore ke ka disentimetara tše mmalwa. Balekodi ba naga ba šomiša ditlabakelo tša go nyakišiša (tšeo matšatši a e lego tše di tšwetšegopele kudu) go lekanetša bophagamo mafelong a mmalwa tikologong. Bogodimo bja boemo bja lewatle (bophagamo) bja mafelo a go se be a phaphathi (a go bitšwa mabogodimo a lefelo ge a akanyeditšwe mmepeng) le mafelo a tlase ka dinako ka moka a elwa (goba go lekolwa) gomme balekodi ba khupetša tikologo ka mafelo a mantši ao a etšwego ka mo go kgonegago gore ba tle ba kgone go ela bokgole le mafelwana tikologong goba go phetha merero ye mengwe le ye mengwe ye ba ka bago le yona (gomme tekanetšo ya bona ya ditšhelete e ba dumelela). Go tšwa tekolong ya bona ya naga ba tšweleditše mmepe wa dikgobokano tša mafelo a a akantšwego le bophagamo bja ona godimo ga boemo bja lewatle, eupša ga go mokgwa wa sekgoba wo o kago hwetšwa mmepeng wo bjalo gape ga go pontšho ya ditekanyo tše tharo ya tikologo ye e kgonegago. Le ge go le bjalo, borathutafase ka dinako ka moka ba ithuta mekgwa ya sekgoba, gomme ba hloka go bona ka leihlo la moya bokagodimo bja Lefase ka ditekanetšo tše tharo. Go oketša methaladi ya isometriki mmepeng wo o boletšwego wo o tšweleditšwego ke balekodi ba naga, go dira go ithuta thutafase ya tikologo gore e kgonege. Ge bophagamo e le selo sa go fetoga se se nyakišišwago, diaesolaene di bitšwa methaladi ya mollwane gomme mmepe o bitšwa mmepe wa mollwane; diaeoshoyetse ke methaladi ye e kopanyago mafelo a pula ya go lekana mmepeng wa pula, gomme diaesotheme ke methaladi ya thempheretšha ya go lekana mmepeng wo mongwe le wo mongwe wa klimate, bjalobjalo. Mebepe ya mollwane e bopa mebepe ya motheo ya tšhomišo ya dinyakišišo tše dingwe le tše dingwe tša thutafase ya maitemogelo ka gobane rathutafase o na le leihlo la tsebo gomme ka pelapela o “bala” tikologo goba mmepe wa mollwane ka ditekanetšo tše tharo. Le ge go le bjalo, ga go bonolo go fetošetša mmepe wa mabogodimo a lefelo go ba mmepe wa mollwane, ke gore, go hwetša datha ya mothaladi (datha ya mothaladi) go tšwa datheng ya lefelo. E nyaka tsebo ya tshepetšo ya inthapolešene e lego selo se motho a ithutago sona go tšwa diiring le diiring tša go šoma. Le ge go le bjalo, borathutafase ba maitemogelo ba e dira ka pela ka mo go makatšago; gabotsebotse, e ba tlhago ya bobedi ya borathufafase. (bona “inthapolešene” le “inthapolešene ya sekgoba”.)